Korpusi in podnožja
Korpus je ohišje omaric. Standardna višina korpusa kuhinj večine proizvajalcev je 72 do 76 cm, vendar se postopno tudi višina ohišja (spodnjih) omaric povišujejo z nastopom tako imenovanih XL kuhinj, kjer je podnožja vse manj in se izkorišča vsak centimeter, ki je na voljo. Običajno je korpus narejen iz iverke, oblečen v belo folijo, nekateri proizvajalci pa imajo tudi možnost izbire korpusa v različnih barvah. Zunanje stranice omaric so običajno bele barve, odvisno od proizvajalca pa se jih lahko izvede tudi v drugih barvah (npr. v barvi vratc ali pulta). Nižji rang kuhinj ima robljene samo vidne robove ohišja, srednji in višji vse robove. Enako je z debelino ohišja, variira od 14 do 18 cm. S tem se tudi veča nosilnost in stabilnost omaric. Pomembno je tudi, da imajo vse poličke dobra varnostna varovala proti prevračanju in sam korpus zadostno nosilnost. Prvo se preveri tako, da se poizkusi potegniti polico proti sebi, in se ta ne prevrne, drugo pa tako, da lahko brez težav nosi težo granitnega pulta.
Nižji rang kuhinj ima hrbtišče povsem poravnano z zadnjo steno. Srednji in višji rang ima zadnjo steno zamaknjeno proti notranjosti za okvirno 2 cm. Namen tega zamika je dvojen. Eden je, da omogoča zračenje za omaricami in s tem preprečuje nastajanje vlage in pregrevanja pri omaricah, kjer so vgrajeni aparati. Drugi je prostor za kable, s katerimi so aparati priključeni na omrežje. Poleg tega pa se zaradi tega zamika lažje opasuje omarice po steni, kadar ta ni ravna in je potrebno omarice zarezati.
Podnožje ali cokl je spodnji del kuhinje, nogice z okrasno letvijo. Sodobne kuhinje so spredaj zaprte z letvijo po celo dolžini. Letve so različno visoke in narejene iz različnih materialov (plastificirane, alu, masivne,...) in so na voljo v različnih barvah, lahko tudi v barvi vratc. Spodnji rob ima običajno manjše tesnilo, ki preprečuje zatekanje vode pod omarice in omejuje prehajanje prahu pod omarice. V podnožje se montira letev pri hladilniku, da se omogoči zadostno kroženje zraka.
Moderna, klasična ali rustikalna kuhinja? Klikni spodaj:
_edited.jpg)
STE VEDELI?
Danes v pohištveni industriji močno prevladujejo materiali iz predelanega lesa, tako imenovani kompozitni lesni materiali. A temu ni bilo vedno tako. Še v 1950-ih je bil celo tropski les, kot sta tik in mahagonij, cenejši kot iveral.
Zakaj? Ker je bila proizvodnja kompozitnega lesa v začetku dražji proces, ki je potreboval tudi razvoj dekorativnih materialov, ne zgolj samih kompozitih materialov.
Že v 19. stoletju so razmišljali, kako uporabiti ostanke žaganja, ostružke in odrezke. A se je resna in množična proizvodnja ivernih plošč začela šele po drugi svetovni vojni. Novo nastali material se je v nekaj desetletjih uveljavil v pohištveni industriji in je danes prevladujoč material. Iverko se v kuhinjah uporablja tako za kuhinjske omarice, kot tudi za vratca in pulte. Vse se obleče v dekorativen material, od folije, laminata, do laka.
Zaradi velikega povpraševanja so začetno uporabo odsluženih lesnih delcev zamenjali z uporabo masivnega lesa bukve, jelše, bora, smreke,... S časom se tudi pri iverki uveljavljajo vse bolj strogi predpisi, ki močno zmanjšujejo količino (nevarnih) kemikalij v vezivih in smolah, s katerimi lesne delce vežejo v enotne plošče. Tako so se recimo maksimalne dovoljene vrednosti formaldehida v lesnih materialih od leta 1989 do sedaj prepolovila. Dovoljen standard plošč v EU je E1 ali E0.